Dragi mami Slavici v slovo
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti…
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti…
Komu bo pomlad cvetela, ko boš daleč tam in bo sama tu čez polje šla? Rož si več ne boš želela, vsak bo cvet spomin, kaj nekoč tukaj si bila.…
Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala še tu, del nas. Za vso dobroto, ki si nama jo dala, babica, hvala ti, hvala. Tvoji vnukinji Eva…
Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo! Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas, delček nas odnašaš s sabo. Tvoj mož Jože
Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti. Erika
"Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo." (Kant) Iskreno sožalje domačim. Družina Maher
Redki so ljudje, ki premorejo toliko ljubezni, dobrosrčnosti, potrpežljivosti, toplih pogledov in nasmehov kot si jih ti, spoštovani stric Marjan. Spominjali se te bomo kot človeka z dobrim srcem. Ženi…
Lučka miru naj ti večno sveti. Taja z mamico in atijem
Kdo zdaj pel bo o dekletu, rožah rdečih – rožmarinu za spomin? Kdo nazdravljal bo življenju v dnevih polnih bolečin? Rdečih rož ti bom nabrala, vmes dehtel bo rožmarin, zvenela…